Združene države Amerike so konec leta 2025 venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudile možnost prostovoljnega odstopa s položaja v zameno za varno zatočišče v Turčiji. Kot poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanjem, naj bi šlo za poskus mirnega reševanja politične krize v Venezueli. Predlog je vključeval tako imenovano "pozlačeno izgnanstvo", kjer bi Maduro lahko živel brez strahu pred mednarodnim pregonom. Po navedbah visokega ameriškega uradnika bi odhod v Turčijo predstavljal del širšega dogovora, ki bi omogočil demokratično tranzicijo v državi. Turčija je bila izbrana kot morebitna destinacija zaradi razmeroma dobrih odnosov z obema stranema. Kljub ponudbi za zdaj ni uradnih potrditev, da bi Maduro predlog sprejel ali da bi se pogajanja premaknila v sklepno fazo. Venezuelska stran se na poročanje ameriških medijev še ni odzvala, situacija pa ostaja napeta, saj Washington še naprej izvaja pritisk na režim v Caracasu.

Ameriški pravni strokovnjaki in tožilci so začeli podrobno proučevati primer nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki bi lahko služil kot ključno vodilo v prihajajoči pravni bitki proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru. Noriega je bil pred več kot tremi desetletji tarča odmevne ameriške operacije, ki se je končala z njegovo aretacijo in sojenjem v Združenih državah Amerike, kar predstavlja redek zgodovinski precedens pregona tuji državi vladajočega voditelja na ameriških tleh. Analitiki poudarjajo, da so izkušnje iz primera Noriega neprecenljive za trenutne tožilce, obrambne odvetnike in sodnike, ki so vključeni v postopek proti Maduru. Čeprav so se mednarodne okoliščine in pravni okviri od devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenili, osnovni izzivi glede imunitete državnih voditeljev, pridobivanja dokazov v tujih jurisdikcijah in izvedbe samega procesa ostajajo podobni. Primera obeh voditeljev sta tesno povezana z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, kar Združenim državam Amerike omogoča uveljavljanje svoje jurisdikcije nad tujimi uradniki.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po aretaciji predsednika Nicolása Madura pozvala prebivalce k vsesplošni mobilizaciji in pripravljenosti na prevzem oblasti. Machado je v svojem nagovoru poudarila, da je napočil "čas svobode", potem ko so Združene države Amerike izpolnile svojo obljubo o uveljavitvi zakona. Po njenih besedah se je Madurova administracija pred tem vztrajno upirala vsem poskusom pogajalskega izhoda iz politične krize. Opozicijska voditeljica je poudarila pomen ljudske suverenosti in pozvala državljane, naj ostanejo pozorni v ključnih trenutkih za prihodnost države. Do aretacije Madura je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti, vključno z Upravo za boj proti drogam (DEA), okrepile pritisk na njegov režim, ki so ga obtožile narkoterorizma in sodelovanja s kriminalnimi karteli. Dogajanje predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletni venezuelski politični krizi, ki je državo pahnila v globoko gospodarsko in socialno nestabilnost.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle obsežen vojaški udar na Venezuelo, v katerem so bili predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga aretirani in odpeljani iz države. Po ameriškem napadu na Caracas, kjer so odjeknile eksplozije, venezuelska vlada ne ve, kje se Maduro in njegova soproga nahajata, ter zahteva dokaze, da sta živa. Podpredsednica Delsi Rodrigez naj bi prevzela funkcijo predsednika in načrtovala tranzicijo oblasti. Trump je dejal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do prave tranzicije.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil Nicolás Maduro aretiran, je Francija obsodila ZDA zaradi kršitve mednarodnega prava. Menijo, da rešitev ni mogoče vsiljevati od zunaj. Kitajska je prav tako obsodila operacijo, Maduro pa se je nekaj ur pred zajetjem sestal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Kongresnica Chellie Pingree je ameriški napad v Venezueli označila za zlorabo pooblastil.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

Danska energetska družba Ørsted je napovedala pravne ukrepe proti ameriški zvezni vladi zaradi odločitve o zaustavitvi gradnje velikega vetrnega parka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Projekt morske vetrne elektrarne, ki je bil v času izdaje odredbe o prekinitvi del že v zaključni fazi postavitve, predstavlja ključen del strategije podjetja na področju obnovljivih virov energije. Vodstvo podjetja trdi, da je bila odločitev o zaustavitvi neutemeljena in da neposredno ogroža njihove investicije ter cilje prehoda na čisto energijo. Spor med danskim koncernom in ameriško administracijo se je zaostril po tem, ko je vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odredila takojšnjo prekinitev del na morju. Podjetje Ørsted, ki velja za svetovnega vodjo na področju vetrne energije, želi s tožbo doseči razveljavitev te odločitve in nadaljevanje del. Primer bi lahko postavil pomemben precedens za prihodnje tuje investicije v ameriški sektor zelene energije, saj poudarja politična tveganja, s katerimi se spopadajo mednarodna podjetja pri izvajanju obsežnih infrastrukturnih projektov v ZDA.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom sporočil, da je Caracas pripravljen na sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o boju proti trgovini z drogami. Maduro je poudaril, da je pogoj za takšno sodelovanje resen pristop ameriške strani. Po njegovih besedah so predstavniki venezuelske vlade to namero že večkrat prenesli ameriškim odposlancem, s čimer so nakazali odprtost za vzpostavitev uradnih kanalov na tem področju. Poleg varnostnega sodelovanja je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti, saj država dopušča možnost ameriških naložb v svoj naftni sektor. Ta poteza se razume kot poskus omilitve napetosti med državama in iskanje poti za stabilizacijo gospodarstva, ki je pod močnim pritiskom mednarodnih sankcij. Kljub retorični pripravljenosti na dialog pa odnosi med Washingtonom in Caracasom ostajajo zaznamovani z dolgoletnim nezaupanjem in nasprotujočimi si političnimi interesi.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

Stevan Simijanović je bil nepravnomočno obsojen na šest mesecev zapora, ker je 8. februarja 2021 v Nikšiću uporabil lažno identifikacijsko kartico, ki naj bi jo izdala vlada Združenih držav Amerike.

Družine migrantov, ki so pridržani v centru 'Alligator Alcatraz', so delile pretresljiva pričevanja o razmerah v objektu, ki ga opisujejo kot 'pasjo kletko'. Pozvale so vlado Združenih držav Amerike k takojšnjemu zaprtju omenjenega centra.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je objavila 230.000 strani deklasificiranih dokumentov, povezanih z atentatom na Martina Luthra Kinga mlajšega, vključno z dosjeji FBI-ja o nadzoru nad tem borcem za državljanske pravice.

Glavni specialni tožilec Vladimir Novović se je sestal z avstrijsko zvezno ministrico za evropske in mednarodne zadeve Beate Meinl-Reisinger, ki je bila na uradnem obisku v Črni gori. Novović je predstavil rezultate dela Specialnega državnega tožilstva (SDT) na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter se dotaknil izzivov pri delu. Poudarjena je bila dobra koordinacija SDT-ja z avstrijskimi organi. Poleg tega je slovaški veleposlanik obiskal DRI, kjer je senator Branislav Radulović izpostavil sklenitev Memoranduma o sodelovanju med vrhovnima državnim revizijskima institucijama Slovaške in Črne gore decembra 2023. Medtem je Inicijativni odbor Riječke nahije izrazil nasprotovanje vključitvi območja v Nacionalni park Skadarsko jezero.